Vzgoja za življenje v skupnosti

Pedagogika skupnosti, ali drugače vzgoja za mir, edinost in nenasilje, uči temeljeni ustroj odnosa, ki je ljubezen.  Ljubezen do sočloveka, domovine, narave,… Skupnost, katere življenje temelji na teh načelih, ima moč, da zaustavi osamljenost, zapuščenost, nasilje, brezbrižnosti, razpad solidarnosti in problem ekologije.

Pedagogika skupnosti poudarja vidik človeka kot socialno bitje, zato kot  najpomembnejše pri vzgoji izpostavlja medčloveške odnose. Stremi k temu, da so otroci vzgojeni v celovite osebnosti, ki so usmerjeni k drugemu, ne samo vase.

Vzgojo pedagogike skupnosti skušamo graditi na šestih temeljih, ki jih otroci spoznavajo preko »kocke ljubezni«:

IMEJMO SE RADI MED SEBOJ

»Če nas bo več, ki se imamo radi, bo svet vedno lepši.«

OSREČI DRUGEGA

»Osreči drugega z drobnimi pozornostmi in dejanji. Pozdravi »dobro jutro« z nasmehom, poslušaj drugega.

IMEJ RAD PRVI

»Ne čakaj, da bo drugi prevzel pobudo; bodi ustvarjalen, išči vedno nove priložnosti, da bi spletal prijateljske vezi.«

ODPUSTI IN POZABI

»Ni lahko odpustiti. Začni vedno znova.«

IMEJ RAD VSAKOGAR

»Rad imej vsakogar: tistega, ki ti je všeč in tistega, ki ti ni všeč, bogatega in revnega, otroka in odraslega, ne glede na starost, barvo kože, spol in vero.«

POSKUSI SE VŽIVETI V DRUGEGA

»Ljubezen nam omogoča, da »postanemo eno z drugim«: kako bi se jaz počutil na njegovem mestu, kadar je vesel in tudi kadar je žalosten?«